»Še niso minila tri leta [od leta 1933], odkar je Ljubljana doživela strašno katastrofo, ko je padlo letalo ljubljanskega `Aeroputa´ z vsemi potniki in pilotom ter mehanikom na Studencu na tla in pokrilo pod svoje ruševine osem žrtev.«
»Po treh letih se je strašna katastrofa ponovila. Vsi očividci so se zgrozili nad strašnim prizorom, nad žrtvami, ki so hotele poleteti na morje, da tam prebijejo nekaj tednov počitnic.«
»Kakor je takrat ljubljanska megla zapeljala pilota, da je zgubil razgled na tla pod seboj, tako je tudi danes [ 15. julija 1936 ] prav tako megla povzročila nič manjšo in težko nesrečo – katastrofo.«
»Letalo, ki vzdržuje redno progo med Ljubljano in Sušakom [nekdaj samostojno mesto, danes del hrvaške Reke] in dalje proti Belgradu, je kot običajno odletelo z ljubljanskega aerodroma proti Sušaku. Vodil ga je priznani pilot Jarošenko [ Mihailo Jarošenko ; Belgorod, Rusija 1893–Ljubljana, 1936] z mehanikom [Tomislavom] Anušičem.«
»Prvim, ki so prišli na kraj nesreče, se je nudil strašen in grozen prizor. Letalo je bilo razbito na več kosov, gorel je pa le tisti kup, za katerega prvi očividci sklepajo, da je bil motor.«
»Ob tem lahko pričakujemo občutno povečanje letalskega prometa že v prihodnjem letu, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU-ja.«
»Kako se je dogodila katastrofa? Zdaj je vse le domnevanje, vzrok nesreče bo natančno ugotovila komisija.«
»Izvedli bomo temeljit pregled letala in izvedli vsa potrebna popravila, preden se vrne v uporabo.«
»Bil sem na terasi, letalo je zgoraj počasi brenčalo, sem si rekel, spet se učijo ... prakso delajo, a ne. Kar naenkrat poči, pogledam nazaj gor in vidim, da leti dol, kot bi padal en žakelj, ena vreča. Hitro je padal dol, sem si rekel, to je človek.«
»Problem leta 1933 ni bil, kar so delali naši sovražniki, ampak kar so počeli naši prijatelji.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju